PRVI DAN: 9. julij 2013 torek
Ob 6. uri sva se s Smrčkom odpravila raziskovat Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. Stanje števca 28288 km. Seveda je bila najprej treba nabaviti sveže zaloge kruha. Kakor na potovanju po Provansi, sva bila odločena, da se tudi tokrat izogibava AC. Smrček se je namreč izkazal kot čudovit popotnik po stranskih cestah. Ustreza mu tako način vožnje kot hitrost.
Najin cilj prvaga dne je bilo mesto Jajce. Krenila sva torej v smeri Krškega, vse do Obrežja, kjer sva prečkala mejo in se napotila proti Zagrebu.
Zagreba naju je bilo kar malo strah, a smo ga s Smrčkom obvladali, kod da bi bili domačini. Nadaljevala sva proti Ivanič Gradu, kjer sva se ustavila na Petrolu in natočila gorivo. Seveda je cena goriva na Hrvaškem ugodnejša, kot pri nas. Ustavila sva se na kavi v baru Enigma, ki je ponujal čudovito senco.
Po kavi sva vozila proti Kutini, Novski in Okučanov, kjer sva zavila proti Bosni - Gradiška. Cesta, ki naju je vodila ob AC je bila precej v slabem stanju. Sicer jo obnavljajo, kakor tudi naselja, ki še po 20 letih kažejo žalosten spomin na vojno. Mnogo hiš je zapuščenih.
Nekako sva bila precej presenečena, da na Hrvaškem do sedaj niso uspeli bolje sanirati posledic vojne. Tako pač je, hiše so osebna last.
Na poti proti Bosni naju je prvič ujel dež. Smrček je drvel proti Bosni in ob 13.26 uri sva prečkala mejni prehod in vstopila v BiH.
No, tako enostavno tudi ni šlo, pokazati je treba dokumente vozila, pa osebne dokumente, zeleno karto, sicer pa so bili na meji uslužbenci prijazni. Je pa prehod ena sama gneča….malo ga je, glede na promet, že povozil čas.
Nadaljevala sva proti Banja Luki, kjer sva si nato mesto tudi ogledala. Pred Banja Luko sva še tankala in seveda je tu gorivo še cenejše kot na Hrvaškem. Stanje km števca 28584. V BANJA LUKO sva prispela okoli 15.00 ure in odšla na ogled mesta. Prijazna gospa v trgovini ni imela denarja, da bi nama menjala 50 KM in nama je denar za parkiranje kar podarila.
Življenje tu poteka na "easy" in dobila sva občutek, da bo tako kar na celem tokratnem potovanju. Tudi nama trenutno takšen tempo kar ustreza.
Kako sva od doma do Banja Luke prepotovala lep kos poti, si lahko ogledate v albumu BANJA LUKA.
Za prvi dan sva si za najin cilj zadala mesto Jajce, mesto AVNOJ-a, zato sva odhitela naprej po KANJONU REKE VRBAS, kjer so urejene proge za kajak in kanu na divjih vodah.
V tako čudoviti naravi sva takoj izkoristila priložnost in si privoščila malico – slastnega pohanega piščanca - njam. Peljala sva mimo hidroelektrarne, ki je nekako vklesana v skalovje, ki jo ščiti.
Vožnja po kanjonu reke Vrbas je bila resnično čudovita izkušnja, narava prečudovita, na začudenje tudi dovolj parkirišč oz. počivališč ob cesti tako, da se resnično da uživati.
Nekaj pred 16. uro sva prispela v mesto JAJCE. Spomin na ta kraj obuja predvsem čudovit slap sredi mesta in dejstvo, da se je tu 29.11.1943 zgodilo II. zasedanje AVNOJ-a, kar so našo generacijo v šoli še poučili.
Ogledala sva si slap, kjer se reka Pliva na edinstven način zliva v reko Vrbas in tako zaključi svojo pot. Seveda sva, kot vzorna pionirčka odšla še na ogled muzeja AVNOJ-a, kjer Slovenci ustvarjamo kar 40 % vseh obiskovalcev. Nadaljevala sva z ogledom trdnjave in starega dela mesta, kjer sva opazila precej SLO trgovin, Borovo, Alpina.
V Bosni se še vedno dobro in poceni kaj poje, zato sva si kar na hitro izbrala lokal in seveda napadla lokalne čevape.
In za zelo dobro lepinjo s čevapi ( 2 x ) in pijačo sva odštela 10 € ali 20 KM. Očitno se še vedno da. Ker je deževalo sva se odločila, da pospraviva Smrčka v garažo in prespiva v hostlu, katerega nama je predlagal kustos v muzeju AVNOJ-a, g. Zeko.
23 € za sobo s kopalnico in garažo in seveda predavanje o Smrčku z lastnikom hostla - stanje števca 28663 km.
Fotogalerijo kanjona reke Vrbas, pa vse do potepanja po mestu Jajce, si lahko ogledate v albumu JAJCE-MESTO AVNOJ-a.
DRUGI DAN: 10. julij 2013 sreda
V bližini je sicer AVTO KAMP PLIVSKO JEZERO, v katerem sva sprva nameravala prespati, a se je ideja o hostlu, ki je praktično v mestu izkazala za boljšo. Sploh če dežuje…
Na zahodnem delu Plivskega jezera se nahaja še ena zgodovinska znamenitost tega kraja in to so STARI MLINI, ki so res kot iz pravljice. Motijo samo odpadki, katerih se še res niso naučili metati v koš…
Fotografije zanimivih mini mlinov si lahko ogledate v albumu STARI MLINI.
Dopoldne je bilo čudovito. Po ogledu starih mlinov, sva odpotovala v mesto TRAVNIK, kjer sva ponovno pozitivno presenečena uživala v lepotah mesta. Parkirala sva pri PLAVI VODI, ter si ogledala trdnjavo in privoščila kosilo.
Kosilo po naročilu ni preseglo 11 €, ogled stare trdnjave, katere ogled resnično priporočava za oba 5 €. Tudi za parkirišče sva odštela zgolj 1 €. Res je super, če lahko uživaš v lepotah narave in zgodovini mesta, hkrati pa te s cenami ne zamorijo tako, kot se to dogaja marsikje drugje, tudi pri nas.
Travnik sva po kosilu zapustila in se odpravila naprej proti mestu Vitez. Tu sva Smrčka zgolj natankala in se odpravila naprej, proti skrivnostnemu mestu VISOKO, ki zadnja leta slovi po »bosanskih piramidah«.
Pred tem nama je nekaj o teh piramidah povedal kar eden izmed domačinov, ki je bil izredno prijazen in niti slišati ni hotel, da bi plačala pijačo. Na vprašanje, ali verjamejo v te njihove piramide je odgovoril "pa vjerujemo, zbog vas, turista" in se nasmejal.
Pred krajem VISOKO se piramida že kaže v daljavi. Žal bodo piramide ostale zavite v tančico skrivnosti, saj se je v Visokem ulilo kot na sodni dan, pravo neurje, tudi če bi nehalo deževati si je piramide »v blatu« težko ogledati.
Odločila sva se, da bova ta ogled morala opraviti kdaj drugič in jo mahnila proti Sarajevu. Stanje števca - 28797 KM.
Vse dogodivščine si lahko ogledate v albumu TRAVNIK -PLAVA VODA.
V SARAJEVO sva prišla preko Kobilje glave in se napotila proti centru. Že pred samim potovanjem sva veliko informacij o potovanju in samem Sarajevu dobila od prijatelja in sodelavca Jankota G. Seveda je takoj padla obljuba, da ga obiščeva in tako sva se znašla pred SLO ambasado. Janiju se zahvaljujeva za »vodenje« po Sarajevu in za vse podane informacije, ter ponujeno pomoč, saj smo v Sarajevu skupaj preživeli nekaj čudovitih ur.
V Sarajevu je seveda obvezno treba obiskati Baščaršijo, mesto pa je tudi sicer pravi dragulj in postaja vse bolj obiskana turistična destinacija. Dan smo prijetno preživeli, proti večeru pa sva se odpravila proti Ilidži, kjer sva prespala v KAMPU OAZA. Nočitev je stala 22 €, stanje Števca 28841 km.
Fotografije Sarajeva boste našli v albumu SARAJEVO.
TRETJI DAN: 11. julij 2013 četrtek
Po zajtrku jo je Smrček odkuril proti izviru reke Bosne ali bolj znana kot VRELO BOSNE. Čudovit kraj za sprehode in počitek. Po ogledu parka sva nadaljevala pot proti mestu KONJIC.
Na hitro sva si ogledala čudovito malo mesto in obiskala pekarno, kjer sva si kupila »malico«. Dan je bil lep, zato sva ga želela čim bolj izkoristiti in sva pot nadaljevala proti Jablanici, kjer sva si nameravala ogledat legendarni most preko Neretve.
Utrinke izvira reke Bosne si oglejte v albumu VRELO BOSNE - KONJIC.
JABLANICA: Na tem mestu se je v času II. svetovne vojne odvijala največja bitka za ranjence. Zanimivo, da podrti most ni most iz II. svetovne vojne, ki je bil podrt, saj so ga razrezali. Most je sicer popolna kopija in so ga zgradili in tudi minirali za potrebe snemanja filma BITKA NA NERETVI in spada pod SPOMINSKI PARK Z MUZEJEM. "Ranjenike ne smijemo ostaviti" je na tem mestu dejal J.B. TITO. Še vedno nad mostom iz zvočnikov odmeva njegov glas.
Proti Mostarju vodi čudovita cesta po kanjonu reke Neretve. Narava je tu čudovita, cesta enkratna, prometa je malo in res se da uživati ob pogledu na legendarni kanjon.
Zgodovino bitke si oglejte v albumu JABLANICA - BITKA NA NERETVI.
MOSTAR: opoldne sva prispela v Mostar – biser BiH. Sicer pa v Mostarju gneča, turisti, a kljub temu čudovito staro mesto. Most je dejansko izredna kopija starega, katerega so med vojno porušili Hrvati. Za skok z njega je potrebno zbrati 25 €.
V čudovitem lokalu sva si privoščila kosilo in kljub temu, da sva si privoščila jedi po naročilu sva ponovno plačala »le« 15 €. V BiH se nekako res ne splača kuhati in s tem izgubljati čas, ker je cena hrane v primerjavi z našimi res ugodna.
Utrinke starodavnega mesta, ki razmejuje dve državi si oglejte v albumu MOSTAR.
Temperatura se je medtem povzpela do 35°C in pričakovala sva kakšno popoldansko ploho, zato sva se okoli 15. ure odpravila še na ogled Blagaja, tako ali tako pa sva nameravala prespati v privatnem Avto campu Mali Wimbledon.
BLAGAJ in izvir reke Bune si je preprosto potrebno ogledati. Buna izvira iz jame, nad njo pa je 200 m visoka pečina. Sam izvir ob jami krasi še Tekija iz 16. stoletja.
Ogled naju je res navdušil, dan pa sva zaključila v CAMP MALI WIMBLEDON, kjer naju je res malo po prihodu zalilo. Cena 18 €, stanje števca 28971 km.
Galerijo raziskovanja izvira Bune si oglejte v album BLAGAJ.
ČETRTI DAN: 12 julij 2013 petek
Na srečo sva se prebudila v prelepo sončno jutro in v načrtu je bil obisk Međugorja in slapov Kravice. V dobrih dveh urah sva se pripeljala v MEDJUGORJE, kjer sva obiskala kip Marije. Če sva že tu, je prav, da obiščeva ta romarski kraj.
Međugorje je zaradi kipa Marije dejansko "noro" obiskan kraj, saj sva kljub temu, da sva bila precej zgodnja, že srečevala množico ljudi, ki se je vzpenjala na vrh. Ne moreš verjeti, da v vasi celo prodajajo kamenje z vrha - ja, navadno kamenje.
Oglejte si fotografije, posnete v "hudi" vročini v albumu MEDJUGORJE.
Po obveznem nakupu spominkov sva se odpravila do Slapov Kravice, kamor sva prispela ob 11. uri. Slapovi so naravnost čudoviti, ob jezeru pa je pristna gostilna, kjer sva za kompletno kosilo uspela zapraviti 11 €. Potrebno je plačati parkirišče – 3 €.
SLAPOVI KRAVICE so naju res navdušili, a pot naju je vodila proti mejnemu prehodu Metković, kjer sva vstopila v RH. Jadranska magistrala je čudovita in vožnja ob morju je bila ob 34 stopinjah prav osvežujoča. Uživala sva ob vožnji proti Pločam, v Tučepih sva si privoščila osvežitev v lokalu ob Cesti, ter nadaljevala proti Makarski, Splitu in Šibeniku, do kampa Solaris.
Fotografije čudovitih slapov si oglejte v albumu SLAPOVI KRAVICE.
KAMP SOLARIS: V kamp sva prispela ob 18. uri in na srečo, saj je bil vrhunec sezone dobila parcelo št. 168. Stanje števca 29259 km. Za nočitev v kampu je treba odšteti 50 €, kar se nama je zdelo kar precej, glede na cene v BiH, tudi cena pijače in hrane dobi tukaj čisto drugačen pomen. Je pač drago. Je pa tudi res, da je lepo in sva zares uživala.
Ja tudi kopala sva se in bilo je res prijetno, celo blazine sva si nabavila. Večer sva zaključila s čudovito večerjo – ribo v Dalmatinski vasi, uživala v predstavah na obali, nato pa sva zaspala ko »hrčka«.
Utrinke čudovitega bivanja ob morju si oglejte v albumu KAMP SOLARIS - ŠIBENIK.
PETI DAN: 13. julij 2013 sobota
NACIONALNI PARK KRKA: Po zajtrku sva najinega Smrčka pognala do Nacionalnega parka Krka, kjer še nisva bila in sva ga v najin načrt potepanja zapisala že doma. Vstopnina je 95 Hrk = 12,50 €.
Popoldan sva si prihranila za kopanje in uživanje v morju. Večerjo sva si skuhala kar v parku in si privoščila še malo čisto navadnega lenarjenja.Žal je bila napoved za ponoči in nedeljo dopoldan slaba, zato sva se žal morala odločiti, da bova bivanje ob morju zaključila prej in se po zajtrku odpravila nazaj v BiH. Stanje števca 29292 km.
Fotografije prelepih slapov Krke si oglejte v albumu NACIONALNI PARK KRKA.
ŠESTI DAN: 14. julij 2013 nedelja
Smrček naju je zapeljal nazaj v BiH, v smeri Bosansko Grahovo, proti Drvarju. Nekako je spomin na vojno v BiH v teh krajih še najbolj živ. Pokrajina do Drvarja pa čudovita, ceste prazne in enkratne.
Ob 13. uri sva prispela v DRVAR in si odšla ogledat TITOVO PEČINO, nakupila sva tudi nekaj spominkov in se takoj zavedala, da sva ponovno v BiH, cene čisto drugačne kot na Hrvaškem. Stanje števca 29419 km. Žal park ni tako vzdrževan, kot se ga spominjamo iz naših pionirskih let, vendar je sama hiška in pečina lepo urejena.
Fotogalerijo Drvarja s Titovo pečino si oglejte v albumu DRVAR.
Poslovila sva se od Drvarja, prijazne oskrbnice in njene hčere, ki nama je podarila star YU bankovec, katerega je žal našla prepozna, da bi ga lahko zamenjala. Pred kratkim ga je namreč našla celo vrečo in verjetno je bil nekoč vreden pravo bogastvo.
Nekako sva se odločila, da se čim prej odpraviva proti Bihaču. Pot je potekala izvrstno, ravno pravi čas za kosilo pa sva ob cesti opazila znak za – po naše – EKO KMEČKI TURIZEM ČARDAKLIJE.
Presenečena sva bila nad čudovito okolico, enkratno obnovljenimi objekti, ki so povezani v pravo domačijo.
Na turistični kmetiji sva se zares imela super, okolica je čudovita, osebje super prijazno, hrana pa izvrstna. Privoščila sva si njihove specialitete in zapravila 20 €. Stanje števca 29461 km.
Fotografije fantastično urejenega kmečkega turizma si oglejte v albumu ČARDAKLIJE - KMEČKI TURIZEM.
Ob 16. uri sva se, odločena, da se takole lepo nahranjena z lahkoto pripeljeva do doma napotila proti Bihaču, prestopila sva mejo z Hrvaško, potovala mimo Plitvic v smeri Karlovca, v Jurovskem dolu sva nato prečkala mejo in ob 19.26 uri vstopila v Slovenijo. Seveda je tudi potovanje do doma bilo potrebno opraviti, no kljub vsemu sva se ob 22.10 uri pripeljala domov. Stanje števca 29752 km.
NEKAJ PODATKOV
PREVOŽENIH: 1464 km
ŠTEVILO DNI: 6
CESTNINA: 0 € – Smrček uporablja magistralne oz. lokalne ceste
GORIVO: pri porabi 8-10 l/100 km cca 200 €
KAMPI: 163 € ( Solaris 100 € )
OGLEDI PO BOSNI: 10 € PARK KRKA: 25 €