6. avgust 2011
Na tokratni izlet sva se odpravila v soboto, 6. avgusta 2011. Logarska dolina je že sicer najina priljubljena destinacija, ter izhodišče za vzpone po kamniško savinjskih alpah.
Ko bova med potjo naletela na kakšne znamenitosti, boste lahko kliknili na označen del besedila, ki bo povezava na ciljno spletno stran.
Po jutranji kavici sva se odpravila proti Logarski dolini oz. v Podolševo. Svoje poti načrtujeva na več načinov. Najlažje je sicer preko navigacije, sicer pa si je načrtovano pot dobro pripraviti doma in "sprintati" vse potrebne informacije.
Od doma sva torej peljala proti Mozirju. Na tej relaciji, je v naselju Preserje pravi raj za ribiče. S svojimi ribniki vas bodo sigurno navdušili, več o tem, pa si lahko preberete na spletni strani RD ŠEMPETER. Obiščete lahko tudi kamkajšnjo Restravracijo pri ribniku.
V naselju Letuš, sva prečkala znani kamniti most.
Nadaljevala sva proti Mozirju. Odločila sva se, da bo najbolje, da v Mozirju dotočiva gorivo. No in tam je bil Smrček prvič med vožnjo deležen nekaj vodnik kapljic.
Takoj sva ugotovila, da bo potrebno priskrbeti nove metlice za brisalce, sicer bo vidljivost bolj klavrna. Pa se naju je vreme usmililo in dežja še za vzorec ni bilo.
Postanek na Petrolu. Števec se je po prvih kilometrih nekoliko umiril, vendar sva pričakovala, da sva porabila nekaj več goriva. V posodo za gorivo sva "stlačila" 24 l. Superja. Poraba je tako pričakovana - 10 l. na 100 km.
V kolikor bo poraba takšna, bo to kar v redu, sploh glede na cene v tujini. Če bova tankala nekoliko dražje, bova pa spala zato ceneje.
Krožišče v Mozirju. Če tu zavijemo desno, smer Golte, smo kaj kmalu pri gondoli, ki nas pripelja na smučišče GOLTE. Hotel je prenovljen, smuka pa je dokaj poceni. Golte sicer tudi poleti nudijo obilo užitkov, saj se po vrhovih prepletajo čudovite planinske poti.
V Mozirju se nahaja tudi znameniti MOZIRSKI GAJ, kjer so tudi starodobniki že sodelovali na razstavi.
LJUBNO OB SAVINJI. V Ljubnem sva se ustavila pri spomeniku oz. parku Borcev za severno mejo, ki je posvečen GENERALU RUDOLFU MAJSTRU.
Zadnja leta je Ljubno znano predvsem po skokih v ženski konkurenci. In v letu 2021 so prav naša dekleta zmagala na ekipni tekmi smučark skakalk. Žal brez navijačev.
Kmalu sva se odpeljala naprej in vse bolj sva bila navdušena nad vožnjo s starodobnikom. Pelješ se lepo počasi in si vzameš čas za zanimivosti okoli sebe.
Tako nisva mogla mimom mostu, ki vodi proti TURISTIČNI KMETIJI LOGER. Seveda je Smrček moral zapeljati nanj in pričeti pozirati.
Skozi Luče sva hitro napredovala proti Solčavi. Nekako sva se morala ustaviti in kupiti baterije za fotoaparat, saj so se nama ravno pri "Igli" izpraznile. Zato slike ob povratku.
Po nakupu pa švrk naprej. Pot nama je, tako kot večini znana in vedela sva, da bova kmalu prišla do Logarske doline.
LOGARSKA DOLINA. Prvi cilj je dosežen. Smrček je brez težav pripeljal do Logarske doline in vztrajno si povečuje najino zaupanje.
Ne ne, tokrat ne greš do Rinke. Obljubila sva, da obiščeva prijatelja v Podolševi in zato zgolj fotografija, kje te prijazno ustavijo na poti v Logarsko dolino in poberejo cestnino.
Pravi planinci gremo skozi pred 7. uro, do takrat se namreč cestnine ne plača.
Pognala sva se mimo KAPELE KRISTUSA KRALJA, tokrat pa zares v klanec proti PAVLIČEVEMU SEDLU.
In nato popolno presenečenje. Smrček pri vožnji v klanec sploh ni imel nobenih težav. Nobenega pregrevanja, temperatura lepo na sredini, šlo je celo v tretji, tu in tam v drugi, na prvo prestavo pa niti pomisliti ni bilo treba.
Pot sva nadaljevala po klancih proti Pavličevem sedlu. Po nekaj ovinkih in dobre volje sva pripeljala še do ene zanimivosti.
Gibanje na območju MHE sicer ni dovoljeno, je pa zanimivo pogledati, kako priteče voda kar iz hiše. Objekt tudi lepo vzdržujejo in celo rože imajo na oknu.
V tem križišču je do Pavličevega sedla le še 3 km, midva pa sva zapeljala naravnost oz. desno proti vasici Podolševa. Cesta velja za čudovito panoramsko pot s pogledom na KS Alpe.
Kljub temu, da je bilo oblačno, se je pogled na alpe vsake toliko časa odprl in takrat se splača ustaviti in si jih ogledati.
Ob lepem vremenu se vidi Ojstrica, Planja, Brana...
Kot že rečeno, ob cesti se najde kakšen prostor s klopco, lepo v senci ali pa se samo ustaviš ob poti in uživaš v razgledu.
Malo naprej je baje zopet neka zanimivost in Smrček si ni mogel kaj, da se nebi odpravil proti njej. Kak nestrpen kombi, nikjer ne zdrži dolgo. Pravi potepuh.
Peljala sva mimo turistične kmetije KLEMENŠEK. Tu se dogaja marsikaj, več pa si o tej kmetiji preberite s pomočjo povezave.
Tale panoramska cesta je res prekrasna. Kmalu se nama je odprl tudi pogled proti Raduhi, ki hoče biti orav tako nekaj posebnega, saj se za razliko od ostaloh vrhov KS alp drži bolj zase.
Sicer pa je v tem delu Slovenije kar preveč lepih gora, več o njih si lahko preberete na straneh PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE in HRIBI.NET.
In takole zgleda, ko se smrček približuje Raduhi. Ne, danes še ne greš tja gor. Se ne da, oz. ni za kombije.
In kje je sedaj tista zanimivost - takoj za vogalom ?
Pa je Smrček le prispel do tako težko pričakovane znamenitosti. Na panoramski cesti se malo pred Podolševo nahaja IZVIR KISLE VODE. Še čudno, da je ne točijo in pakirajo in nam jo nato seveda drago prodajo. Očitno je pravi ekonomisti še niso našli.
Do izvira se je potrebno odpraviti peš, vendar je le nakaj korakov tako, da večjega napora ni.
In prispela sva na TURISTIČNO KMETIJO STREVC - SELIŠNIK v Podolševi, v bližini CERKVE SV. DUHA, ki je, vsaj nama, ena izmed naj lokacij in ponuja čudovit panoramski pogled.
Kmetija je znana kot najvišja kmetija v SLO in sedaj tudi po izvrstni hrani in prijazni postrežbi. Od tu, je tudi izhodiščna točka za na POTOČKO ZIJALKO in naprej na OLŠEVO. Možen je tudi dostop iz Avstrijske smeri.
Takole izgleda kmečki turizem družine Strevc - Selišnik. Franjo naju je bil prav vesel. Vprašal je le, kje sva hodila tako dolgo ?? Pa sva samo pogledala na Smrčka.
Ne gre drugače, kot počasi. Pa še poziral je tale kombi kar naprej, se "začvekal" in podobno in potem dejansko nikamor ne prideš.
Aha...oproščeno...
Zelo priporočava in res je vredno ogleda in obiska...nama najlepša vasica daleč naokrog. Do nje se lahko pride direktno iz Solčave, ali pa tako, kot sva jo obiskala midva iz Logarske doline proti Pavličevemu sedlu.
Sama panoramska pot je seveda precej lepša ob lepem in jasnem vremenu. Takrat je tole popoln užitek.
Potem pa švrk v dolino, po drugi strani. Po tej poti se lahko pride tudi do kmetije Bukovnik, ki je izhodišče za planinsko kočo Grohat in nato naprej na Raduho skozi Durce.
Lahko pa pot nadaljujete proti Črni na Koroškem. Most je ostal še od takrat, ko je plaz na tem delu naredil veliko škode. Sledil je zahteven spust, vendar je tudi to težavo Smrček opravil z odliko.
In takole sva švigala v "ključih" proti Solčavi. Pri tej hitrosti sva hitro prišla nazaj na glavno cesto proti Mozirju.
Zavore so tu kar precej trpele, a se da pomagati z zaviranjem z motorjem. Na takšen način se prihrani kar nekaj zavornih oblog.
Ker prej Igle nisva uspela poslikati sva se odločila, da bova to storila ob poti nazaj.
Tik pred Iglo, je ob cesti PRESIHAJOČI STUDENEC, vendar zadnje čase nekako ne deluje pravilno...ali pa je ravno to njegov čar.
Na levi, pod skalnim previsom ga najdete. Malo naprej, za ovinkom pa se morate ustaviti za ogled Igle in seveda se lahko sprehodite tistih nekaj metrov do studenca ali visečega mostu, ki prečka Savinjo.
IGLA je visoka okoli 30 metrov in dejansko po obliki spominja na iglo. Legenda pravi, da naj bi jo nekoč uporabljali velikani. Lahko temu tudi verjamete, če želite.
Pri Igli sva srečala par iz Švice in ne boste verjeli, na potepanju po Evropi sta bila s staro Lado NIVA.
Takole pa izgleda ta Igla - nad Smrčkom. Na njej že več let vihra SLO zastava. Lepo in nekdo se mora povzpeti nanjo, da jo mi lahko opazhimo.
Toliko z najinega prvega resnega izleta. Pa upava, da vam bodo povezave v opisu pomagale spoznavati Slovenijo in vam olajšale pot.
Se vidimo na naslednjem izletu.