31. junij 2011
Nekako je treba začeti. Odločila sva se, da bo prvi izlet seveda krajši. Kot nalašč za to, bo to obisk staršev na vikendu v Lažišah - proti Šentjurju. To v bistvu niti ni pravi izlet oz. potovanje, saj pride to na vrsto kasneje.
Na tej podstrani bova predstavljala najina potovanja, potopise...Ker pa se vsem ne da brati, bova na podstrani GALERIJA - NAJ SLIKE objavljala zgolj slike, brez komentarjev.
Kako se obnaša na cesti in v ovinkih - krožišču, bo lahko pokazal že na Teharju, kjer bo sekal ovinke in se vozil v krogu. V času, ko je Smrček gor rastel, tega cestnega pohištva še ni bilo.
Smrček je gospod. Najbolje se na izletih in potovanjih počuti, ko potujeva s hitrostjo 50 - 80 km/h. Takrat je udobje vožnje največje in seveda poraba optimalna. Pa da ne bi kdo mislil, da Smrček ne gre hitreje. Doseže celo vrtoglavo hitrost tja do 115 km/h. Ravno zaradi udobja vožnje s Smrčkom ne uporabljava avtocest.
Da ne bi kdo mislil, da je Smrček napravil to kolono. To so vozila, ki sva jih ravno prehitela. Itak se jim ne mudi, ker opazujejo, kaj za eno čudo se je ravno peljalo mimo. Na prvi vožnji je Smrček požel kar nekaj simpatij tako, da se na cesti počuti "udobno"
Smrčkova notranjost. Udobje, ki ga bodo deležni potniki na najinih potovanjih. Sedeži so udobni, kombinacija blaga in usnja pa se je izkazala za vizualni zadetek v polno.
Tudi počutje " švicanje" je čisto OK. Smrček ima belo streho, spredaj pa trikotna okenca, ki se odpirajo in nudijo optimalno prezračevanje. Tudi kasneje se je izkazalo, da tudi ob višjih temperaturah z vročino ni težav.
Pravo cesto proti vikendu sva našla. Ravno prav stara in ozka je, tako kot v času, ko so bili takšni kombiji pogosto na cestah in videni za vsakim vogalom.
V naravi se dobro počuti tale Smrček, prvi klanci, na katere se je podal, pa mu tudi niso povzročali prevelikih težav. Tudi prestavna razmerja menjalnika so krajša, kar pomeni brez težav v klance in malo več obratov po ravnini.
Aha. Smrček je prispel na vikend. Za prvi izlet bo kar prav. Lepo se je ustavil na zelenici, v senci dreves. Ni kaj, tale bo znal uživati. Glede na to, da ima štiri vrata se ga tudi hitro prezrači. Hkrati je to priložnost, da se "pokuka" v njegovo notranjost.
Pot je začrtana in Smrčku je prav - nama tudi.
Z Ivanom sva si ogledovala notranjost. Tudi Ivan ga še ni videl. In ocena ? Dobro kaže, lepo narejeno in obnovljeno. Pa Renaultov 1.6 motor na bencin. Ni kaj, lepo opravljeno delo.
Motor je pri Smrčku, kot ste verjetno opazili že na podstrani OBNOVA nameščen na prednjem delu vozila med voznikom in sopotnikom. Zaščiten je z pokrovom in usnjem. Resnici na ljubo bi pričakoval, da bo motor glasnejši, a se da kljub temu normalno pogovarjati, celo poslušati radio tako, da ni tako hudo.
Ogled se je nadaljeval in potrdilo se je, da ima glede na prednji del kar pravo ime - Smrček. Saj tudi izgleda tako.
Dobro je izpadel, res ima lepo "zavite" linije in delo je bilo dobro opravljeno. Same pohvale, se kar bojim, da mu bo tole stopilo v glavo in se bo počutil pomembnega.
Še enega voznika imamo. Vesna se sicer še ni opogumila, da bi Smrčka sama zapeljala. Pravi, da je čisto prevelik in se boji, da bi mu kaj naredila.
Je pa res potrebno nekaj treninga in mišic za vrtenje volana, sploh na mestu. In tudi zavore je potrebno kar pridno pritiskati.
No evo, že pozira. Smrček se je odločil, da bo poslikal nekaj NAJ fotografij in jih "nalimal" na posebno podstran.
Tista, ki se mu bo zdela lepša, bo nato lahko dlje razstavljena. Če bo pa dovolj volje in prostora na spletu, se bo pa potrudil, da bo teh fotografij čim več.
Važič, sedaj bo pa izkoristil vsako priliko in se takole nastavljal fotoaparatu. Na cesto, pa delat...
No, pa naj mu bo, saj je res lep in danes prvič na izletu. In tudi fotografij nikoli ni dovolj, ko jih potrebuješ. Če rad pozira pa naj. Kasneje se je izkazalo, da je, predvsem v tujini moral to večkrat početi, saj je bil kar precej oblegan.
No, pa smo tam. Sedaj je pa že med rožami. Samo, da bi naredil NAJ sliko. Tale bi res morda bila kar v redu. Očitno smo dobili enega razvajenca, kateremu se bova morala precej posvečati.
Če bo Smrček le priden in naju bo lepo vozil po širnih poteh, potem ne bo problem delat arhiv za kasnejša leta.
Od samega veselja, da ga dež na prvem izletu ni dobil, jo je Smrček mahnil kar v GOSTILNO GROF pri Vranskem. Ime gostišča mu je ugajalo, verjetno zaradi imena.
No, kaj je mali...Smrček se pa očitno počuti velikega. Da je važič, smo že ugotovili.
No takole Smrček. Za prvi izlet bo kar dovolj. Prevozil si cca 70 km in vse je bilo v najlepšem redu - priden. Takole se je v bistvu začela odvijati zgodovina Smrčkovih potovanj. Le kaj vse ga še čaka na njegovi poti.
To bomo ugotovili v nadaljevanju, če bo le pridno služil in ne bo imel prevelikih težav s premagovanjem kilometrov. Kolega mehanik je itak rekel - takšni motorji se nikoli ne pokvarijo, enostavno nima kaj "crknit", saj so kot švicarska ura.
Takega sem pa jaz vozil pred 30. leti je rekel ata. In kje vse smo z njim bili. Ko smo bili mladi, je bil tole glavni kombi za izlete, imeli so ga reševalci, miličniki, vojska in še kdo...
Dober je, prenovljen, lepo izgleda in lepo brni. Bom še tega kdaj peljal, če bo treba. Z veseljem.
Seveda je takšne dogodke potrebno zaključiti s penino.