PRVI DAN: 16. julij 2019 torek
Ob 6.37 uri sva ponovno pognala Smrčka v Italijo. Vreme pa lepo in sončno. Seveda sva zopet v naši pekarni kupila žemljice in v Žalcu tankala gorivo. Stanje na števcu 38733 km.
Odločila sva se, da tokrat obiščeva majhen otok Burano, v bližini Benetk, ki je znan po zelo živih barvah fasad. Dokler ne vidiš ne verjameš, sva si rekla. V nadaljevanju pa do Riminija in ogled žepne državice San Marino. Če bo volja in vreme, pa še skok v Toskano. Ob 10. uri sva bila že v italiji in ob 13.20 uri v beneški laguni in parkirala Smrčka pred marino FIORITA. Za ladjo, s katero sva priplula do otoka, sva odštela 30,00 €.
Otok BURANO je slikovit otok v beneški laguni. Znan je po fasadah pisanih barv, po ribiški tradiciji, čipkah in strmo nagnjenem zvoniku. Sem mislil, da že jaz tako čudno fotografiram. Stanje števca 39008 km.
Fasade so resnično zelo pisanih barv in baje, da je to zato, da so ribiči lažje našli domov. V kolikor ga boste obiskali boste vsekakor uživali v ozkih ulicah, majhnih velbastih mostovih, ob hrani v lokalih ob kanalih. Midva sva si privoščila kosilo v restavraciji AI CESENDELI in bila zelo zadovoljna s hrano.
Fotografije mavričnega otočka si oglejte v albumu OTOK BURANO.
Polna čudovitih vtisov sva vseeno morala nadaljevati proti Riminiju. Pred nama je bila še dolga pot in vedela sva, da bo en postanek vmes še potreben.
Izkušnja iz prejšnjih potovanj je, da se res ne mudi tako zelo, da si na koncu ves zdelan od vožnje in se ti še na oglede ne ljubi.
Kljub temu, sva v kamp ROSAPINETA prišla šele ob 20.20 uri, saj se kar nisva mogla odločiti, v katerem kampu bova prenočila, toliko jih je na razpolago. Gre za enega največjih treh kampov v Italiji in je res lepo urejen. Stanje števca 39179 km. Za nočitev v kampu sva plačala 31,70 €. 446 km za prvi dan, skupaj z ogledom otoka Burano, bo kar dovolj.
DRUGI DAN: 17. julij 2019 sreda
Zjutraj sva si v kampu privoščila kavico in rogljiček, nato pa ob 9.15 uri štartala proti Riminiju. Dobro sva se spočila in pred nama niti ni bilo tako dolgo potovanje. Vreme pa sončno in toplo.
Tako sva, brez težav ob 12.30 uri prispela v RIMINI, kjer naju je takoj navdušila neskončna peščena plaža. Čisto ob plaži, zgolj čez glavno cesto, sva našla kamp CLUB DEL SOLE, ki se nama je zdel na popolni lokaciji tako za na plažo, kot za izlete v mesto, kamor sva, da nisva s tem mučila Smrčka odhajala z avtobusom. Karte za lokalca dobite v vsaki trafiki. Stanje števca 39320 km.
Popoldan sva se z avtobusom odpravila na ogled mesta Rimini. Od železniške postaje, sva se najprej odpravila do starega mostu IL PONTE DI TIBERIO - Tiberijev most ali Avgustov most.
Rimski most je namreč pričel graditi cesar Avgust, dokončal pa ga je cesar Tiberij. 62 m dolg most s petimi loki je ena izmed najbolj obleganih točk v Riminiju.
Tukaj sva uživala kar nekaj časa in ga med najinim bivanjem v Riminiju večkrat obiskala. Okolica mostu je urejena kot park in tu se pleše, razgibava, trenira in podobno. Kljub temu, da je most, ki je bil dokončan leta 20 n.š. in je v letu 2020 praznoval 2000 let , ga še vedno uporabljajo za redni promet.
Grad CASTEL SISMONDO je dobil ime po svojem ustvarjalcu in graditelju Sigismondu Pandolfo Malatesta, ki je bil v 15. stoletju gospodar Riminija.
Kljub temu, da je bila trdnjava obdana z vodnim jarkom, je jarek ostal suh in v njemu nikoli ni bilo vode. S svojimi obrambnimi stolpovi je obrnjen proti mestu, kar priča o njegovi obrambni vlogi.
Tudi tempelj MALATESTIANO in PIAZZA CAVOUR, na kateri stoji kip Papeža Pavla V. sva si na hitro ogledala, nato pa odšla naprej k slavologu, katerega sva že videla na koncu trga oz. ulice. Po ogledu trdnjave in trga, sva se odpravila še k zadnji večji zgodovinski atrakciji v mestu Rimini, Avgustovemu slavoloku.
ARCO D'AUGUSTO. Gre za največji ohranjen slavolok v severni Italiji. Zgrajen je bil v čast Oktavijanu Avgustu, 27 let pred n.š. in je tako starejši od Tiberijevega mostu.
Slavolok je predstavljal vrata v mesto za tiste, ki so prihajali iz Flaminie. Skupaj s Tiberijevem mostom je eden izmed simbolov mestnega grba Rimini.
Mestne oblasti se trudijo skrbeti zanj, saj gre za precej oblegano točko. Okoli njega so postavljene klopce, veliko je posajenih cvetlic. Trava okoli slavoloka je brezhibno pokošena in lepo zelena, glede na vročino.
Fotografije tega zanimivega mesta si oglejte v albumu RIMINI.
TRETJI DAN: 18. julij 2019 četrtek
Prebudila sva se v čudovito jutro. V restavraciji kampa sva si privoščila zajtrk s kavico in se odločila, da bova danes "počela nič".
In to sva tudi storila, odšla čez cesto in na plažo, kjer že čakajo senčniki, za ležalnik, brez katerega v mivki ne gre, pa je potrebno odšteti 5 €. Kot gosta kampa, sva imela plažo zastonj.
In tisto, kar je najbolj odtehtalo na plaži so bili bari, ki so postavljeni vzdolž obale in v katerih se da dobiti tudi ledeno hladno Laško pivo - neprecenljivo.
ČETRTI DAN: 19. julij 2019 petek
Dan za obisk SAN MARINA. Kavica, sok in rogljiček za zajtrk. Smrček je imel v četrtek prosto tako, da je komaj čakal, da zopet zabrni. Ob 9.20 sva štartala v smeri ne tako zelo oddaljenega San Marina, saj je do tja zgolj 30 km.
Pa je Smrček ponovno zapeljal v državo, v kateri še ni bil, pa čeprav je žepna, kot pravijo. Parkiranje v bližini GONDOLE, s katero se povzpneš v staro mestno jedro, na grad, je pa že druga pesem. Smrčka je zopet rešila njegova simpatičnost in cestni delavci so mu naredili prostor, da je gospod lahko parkiral. Za Gondolo sva odštela 4,5 € in že sva bila "na hribu".
Ko sva izstopila iz gondole, sva najprej ugledala kip numizmatika Bartolomea Borghesija , ki je zadnja leta preživel v San Marinu in leta 1860 tu umrl.
Kmalu zatem zagledamo BAZILIKO DEL SANTO, ki je glavna verska zgradba v državi. Zraven nje stoji cerkev Sv. Petra. Nahaja se na trgu Piazzale Domus Plebis. Cerkev je bila zgrajena leta 1836 na mestu, kjer je stala prejšnja cerkev iz 7. stoletja.
Baziliko spredaj krasi osem mogočnih stolpov nad njimi pa balkon z napisom v latinici, posvečena pa je svetniku Marinu, ustanovitelju in zavetniku republike. Relikviija, ki so jo našli na tem mestu, je bila podarjena otoku Rabu, od koder svetnik Marin izvira.
Na gori Titano nad San Marinom stoji grad s tremi stolpi. Ti stolpi se imenujejo GUAITA, CESTA in MONTALE. V srednjem stolpu se danes nahaja muzej "pehotnega orožja" od sulic, kopij, do lokov in samostrelov. Srednji oz. drugi stolp, v katerem je muzej je hkrati tudi najvišji stolp in se nahaja na višini 756 metrov.
Grad z obzidjem je tudi najbolj obiskana točka in sem se gnetejo trume turistov, ki uživajo ob pogledih na obzidje in razgledih z njega na bližnjo in daljno pokrajino.
No, in tu so se pričele težave, ki so nama precej spremenile načrte. Najbolj uporaben objektiv najinega Canona je namreč odpovedal. Sicer sva z drugim objektivom vseeno ujela željene motive.
Nikakor ne smete zamuditi ogleda javne palače ali PALAZZO PUBLICO, ki je središče javnega in političnega življenja San Marina. Palača, katero so zgradili v 14. stoletju, je bila večkrat obnovljena stoji na tako imenovanem Pianello ali Piazza dela Liberta - trgu svobode.
Tu sva najin ogled San Marina zaključila. Ko se boste sprehajali po ulicah San Marina pa na tržnici in v prodajalnah le izkoristite ugodne cene, brez DDV in si kupite kakšno malenkost. Veliko je obrti iz izdelkov iz usnja, ročnih izdelkov, ur in podobno. Na terasi obzidja sva si privoščila kosilo in zadovoljna, razen težav z objektivom zapustila San Marino.
Utrinke tretje najmanjše države na svetu si oglejte v albumu SAN MARINO.
Navdušena nad San Marinom sva se vrnila v kamp, kjer sva ugotovila, da brez servisa objektivu žal ni pomoči. Sicer pa sva se imela na plaži in v kampu čudovito, in nama je lenarjenje ob najini 100 letnici prav prišlo. Stanje števca po vrnitvi iz San Marina 39368 km.
Odločila sva se, da se tokrat v Toskano ne bova podala, saj je bil glavni namen obiska Toskane fotografija v okolici Val d'Orcie. Pa še vremenska napoved za Toskano je bila slabša, kot na obali tako, da odločitev ni bila težka.
Večere sva izkoristila za sprehode, v soboto je bila itak zabava na vsakem vogalu in imela sva kaj početi. Po dolgem času nama je bolj miren dopust, z manj napora bi čisto všeč.
PETI - SEDMI DAN: 20. - 22. julij 2019 od sobote do ponedeljka
Resnično sva uživala tako v kampu, kot na obali in s sprehodi v mesto. Fotoaparata tako nisva "vlačila" s seboj in nastalo je zgolj nekaj naključnih fotografij z mobilnikom.
Ravno toliko, da se spomniva, kako je izgledal najin dopust. Zanji dan, sva se potrudila in skušala ujeti še sončni vzhod.
23. julija ob 8.40 uri sva plačala kamp 204,20 € in zapustila Rimini.
Utrinke kampa, peščene obale in sončnega vzhoda si oglejte v albumu PLAŽA RIMINI.
OSMI DAN: 23. julij 2019 torek
Kar žal namaje bilo, da se počasi poslavljava od Riminija. Poravnala sva stroške kampa 204,20 € in ob 8.40 uri krenila domov.
Vračala sva se po isti poti, mimo Benetk in ob 14.40 uri vstopila v Slovenijo na mejnem prehodu Miren. Bilo je precej vroče tako, da sva si po poti privoščila sladoled in hladno pijačo.
Na domače dvorišče sva pripeljala tokrat ob bolj normalni uri, 18.35 in razveselila domače, da sva se tudi tokrat srečno vrnila. Ni kaj, v te konce se bova še podala. Stanje števca 39842 km.
POTOVALNA STATISTIKA
PREVOŽENIH: 1109 KM
ŠTEVILO DNI: 8
GORIVO: pri porabi 08-13 l/100 km 125,00 €
KAMP: 235,90 €
OGLEDI, GONDOLE, PARKIRNINE: 72,30 €
MORSKE JEDI, PIZZE, KOKTAJLI, PIVO IN SPOMINKI: NEPRECENLJIVO