PRVI DAN: 15. julij 2014 torek
Ob 05.30 uri sva se tokrat s Smrčkom odpravila po že znani poti proti Benetkam. Stanje števca pred začetkom potovanja je bilo 30170 km. Seveda sva, kot lani za BiH tudi tokrat najprej v pekarni kupila nekaj žemelj in jo »odkurila« proti Veroni.
Sedaj je že jasno, da se izogibava AC in tudi zato sva se odločila, da kreneva proti N. Gorici in se tako izogneva Trstu, seveda kasneje tudi Benetkam. Mejo sva prestopila ob 09.18 uri v Rožni dolini. Prvi večji kraj je tako bil GRADIŠČE s svojim Teatrom. Pot sva nadaljevala proti Latisani in Portogruaru, kjer sva bila pozorna na to, da se bova pravočasno usmerila proti Motta da Lavenza in nato Treviso.
VERONA: za Smrčkove razmere sva precej hitro, ob 15.15 uri prispela v Verono. Odločila sva se, da parkirava in si najprej malo ogledava mesto, nato pa bo potrebno poskrbeti za PZA ali kakšen kamp v Veroni. Nekako sva po srečnem naključju sledila tablam za center mesta in pred starim obzidjem parkirala Smrčka in se odpravila na prvi ogled mesta.
Parkiranje za kakšni dve uri stane 5 € in ocenila sva, da bo to dovolj za hitri ogled, pa da ne zaideva v težave z mestnimi redarji. V bližini JULIJINE HIŠE sva od turističnih delavcev dobila zemljevid mesta, kjer je bil na najino začudenje označen PZA v bližini železniške postaje, torej, dokaj v centru mesta. Odpravila sva se poiskat PZA in ugotovila, da za 13 € lahko prenočiva in imava elektriko, vodo in sanitarije. Ugodno za center Verone. Natankala sva Smrčka, stanje števca 30626 km in se odpravila nazaj raziskovati mesto.
Najprej sva si ogledala znamenito ARENA DI VERONA in si privoščila sladoled. Julijino hišo sva našla brez težav, saj tja zavijejo vsi v Verono in končno sva videla ta znamenit »balkon«.
Sledil je ogled ostalih znamenitosti v Veroni. Seveda ni smel izostati ogled mosta Sv. Petra, ki naju je popeljal na drugi breg reke Adiže.
Reka Adiža naju je nato vodila do slavoloka Gavi – ARCO DI GAVI, ki je bil zgrajen v 1. Stoletju našega štetja, a so ga v 10. stoletju porušili francoski vojaki. V letu 1932 je bil ponovno obnovljen in je tako na ogled še danes.
Poleg slavoloka se bohoti še ena znamenitost in sicer grad CASTELOVECCHIO (stari grad). Grad je bil dokončan v 14. Stoletju, v njem pa je nekaj let našel svoje zatočišče tudi Dante.
Po ogledu romantične Verone sva se odpravila že kar precej utrujena v PZA. Če bo komu v pomoč, naslov PZA: ime EUROPA, ulica: Via Giovanna Murari Brà, koordinate: 45.421816, 10.975203.
Fotogalerijo tega čudovitega mesta si oglejte v albumu VERONA.
DRUGI DAN: 16. julij 2014 sreda
Po zajtrku sva zapustila Verono in se po cesti SS12 namenila proti MODENI – cilj MUZEJ ENZO FERRARI. Ob 10.43 sva prispela do muzeja, kjer je za ogled potrebno odšteti 15 €. V novejšem delu so tokrat gostovala vozila Maserati.
V starejšem delu muzeja se nahaja muzej vozil Ferrari in pisarna gospoda Enza, kjer je snoval svoje načrte. Muzej Ferrari se seveda nahaja tudi v mestu, kjer avtomobile izdelujejo vse od začetka. Seveda je govora o MARANELLU. Tudi tu si je mogoče ogledati muzej Maranello Ferrari za okroglih 15 €. Je pa ta muzej dejansko bolj posvečen zgolj znamki Ferarri.
Olged sva strnila v albumu MODENA IN MARANELLO.
Najin naslednji cilj je bil, oz. so bile CINQUE TERRE ali po naše pet dežel, dejansko pa gre za pet vasic. Nisva vedela, kako naj se odločiva, kampirati v La Speziji, Levantu ali kar v eni izmed petih vasic Monterossi.
Ko sva prispela v La Spezio, sva videla, da to ne bo za naju, zato sva se odločila, da poskusiva v Monterossi. Uradno se imenuje Monterosso al Mare. PZA Monterosso al Mare se dejansko nahaja popolnoma ob obali, kopališču, v bližini železniške postaje. Baje pozimi tu igrajo nogomet. Nahaja se na koordinatah 44,14432 – 9,64643. Stanje števca 30922 km.
MONTEROSSO je sicer ena izmed dveh prvih vasih in je razdeljena na stari in novejši del, katera povezuje tunel. Od tu seveda vozijo tudi vlaki in ladje do ostalih vasic, možne pa so tudi druge povezave.
Celodnevna karta za vožnjo z vlakom med vasicami znaša 15 € na osebo, seveda so vožnje neomejene. Ker sva bila prepričana, da je pogled na vasice z morja »lepši«, sva se odločila za vožnjo z ladjico, ki na podoben način – cel dan, vozi med vasicami. Karta za ladjo znaša 17 €, vendar razgled in način transporta vsekakor odtehta tista dva evra. Karte je seveda potrebno imeti pri sebi.
TRETJI DAN: 17. julij 2014 četrtek
Ogled vasic Cinque Terre z ladjo. Vasice so si med seboj podobne, a vseeno toliko različne, da vsaka skriva svoje čare in potrebno jih je poiskati, kar pa ni težko. Najprej sva se odpravila v MANAROLO, ki nama je bila na koncu za odtenek bolj všeč od ostalih.
Iz Manarole sva nameravala po Via dell Amore – po poti ljubezni do vasice RIOMAGGIORE, vendar je bila pot zaradi neprehodnosti žal zaprta. To nama je nekoliko spremenilo načrte, zato sva se tudi v to vasico odpravila z ladjico. Proti večeru sva se vrnila v Monterosso in si privoščila coctail v baru Gio. Cena 6 €, pri nas pa 5 €, tako da niti ni hudo.
ČETRTI DAN: 18. julij 2014 petek
po zajtrku sva poravnala dolg v kampu oz. PZA, kjer sva za dve nočitvi plačala 46 €. Kamp je sicer brez vode, brez elektrike, WC-ja ali tuša.
Utrinke iz vasic ob Ligurskem morju si oglejte v albumu CINQUE TERRE.
Nadaljevanje poti naju je pravzaprav zemljepisno šele sedaj vodilo v TOSKANO.
Mesti LUCCA in PISA sva si ogledala pred leti, zato sva se odločila, da Lucco, sicer čudovito mesto tokrat izpustiva. V Piso pa sva se odpravila ravno toliko, da jo pozdraviva. Pred leti sva prespala v hotelu ARISTON, zraven parka.
Razdalja ni bila prevelika, gneča pa no, saj sva v Pisi. v Piso sva prispela ob 10.50 uri, ko je bilo stanje števca 31025 km.
V bistvu je vse po starem in stolp še stoji. Po ogledu Pise, zapravljanju za spominke, kupovanju darilc sva se napotila proti Grossetu in naprej proti Saturniji.
Fotografije poševnega mesta sva zložila v album PISA.
SATURNIA se lahko pohvali z naravnimi toplicami, kjer voda doseže 37 stopinj, žal ima voda za nekatere tudi precej moteč vonj po žveplu, katerega se je res vonjalo tudi v kampu.
Saturnia je ime dobila po bogu Saturnu. Ker so se sem zatekali izobčenci, je vojska iz Siene v začetku 14. st. naselje dobesedno zravnala z zemljo. V 19. Stoletju so zopet oživele, predvsem zaradi topliškega turizma.
Kamp v bližini: 42,6523 – 11,50442 ima vso potrebno oskrbo in pride na noč 16 €, stanje števca 31220 km. Seveda ne bova pozabila prijetne masaže v toplicah in nabiranja okroglih kamenčkov. Kaj bo iz njih ne vem.
V Saturniji imajo seveda tudi hotelski kompleks, kjer se lahko gostje namakajo v urejenih bazenih…seveda z isto vodo kot v naravnih toplicah – imenovanih Cascate di Mulino.
V kampu sva lahko spremljala tudi Tour de France in ravno to leto, se je za rumeno majico boril Vincenzo Nibali in jo na koncu tudi osvojil.
Tudi vasico Saturnia si je vredno ogledati, saj ima čudovit park, ostanke rimskih vrat, kavarno v senci.
Fotogalerijo naravnih toplic si oglejte v albumu SATURNIA.
Iz Saturnie sva se odpeljala v smri Sovane. Na poti sva zagledala oznake, ki so opozarjali na arheološki park, etruščansko nekropolo »CITTA DEL TUFO«.
Ogled etruščanskih tomb in ostanke nekropole je 5€ na osebo, kar se nama ni zdelo preveč in je res kaj videti. V Via Cave so naju presenetili celo konjeniki, tako da sva v bistvu kar malo bežala iz te »jamske poti«. Skozi park vodi sprehajalna pot, ki je zelo dobro opremljena z informacijskimi tablami.
Po ogledu arheološkega parka sva nadaljevala proti mestu Sovana.
Zanimivsti iz nekropole si oglejte v albumu CITTA DEL TUFFO.
Ob 13.00 uri sva tako prispela v SOVANO, stanje števca 31254 km. Sovana naju je resnično navdušila. Majhna vasica je v celoti grajena v svojem, enotnem stilu, čudovito urejena in čista. Kljub temu, da stoji na vrhu hriba je vasica ravna in zelo primerna za hojo, saj ni nogenih klancev, stopnic ali podobno.
Kljub temu so nudili vse, kar obiskovalec potrebuje. Sovana je med drugim dala tudi svojega papeža, doživela podobno usodo kot Saturnia a je danes čudovita vasica, ki "na srečo" ni dočivela baročne obnove.
Razsikovanje simpatične vasice sva ujela v album SOVANA.
Po ogledu Sovane sva nadaljevala proti mestu na pečini, imenovanim SORANO. Že od daleč je bilo mesto videti čudovito, resnično srednjeveško. Zaradi svoje lege je bilo večkrat oblegano in nazadnje tudi priključeno monarhiji Granducato di Toscana, 1860 postane del kraljevine Italije.
Stanje števca 31266 km. Že sam pogled na števec pove, da so ta mesta med seboj oddaljena od 10 do 25 km in dejansko se jih splača obiskati. Vsako izmed njih ponuja nekaj drugega. Ugotovila pa sva tudi, da so mesta vedno večja. In tako sva se odpravila naprej, še proti večjemu mestu.
Utrinki srednjeveškega mesta na pečini so ujeti v albumu SORANO.
Prispela sva v PITIGLIANO, stanje števca pa nič kaj dosti drugačno in sicer se je ustavil pri 31279 km. Kot mesta prej, je tudi Pitigliano nastal v etruščanskih časih, spadal v monarhijo Granducato di Toscana in nazadnje pod kraljevino Italijo. Zanimivo nama je bilo, da je obzidje mesta, ki se je pokazalo od daleč nato kar izginilo.
Tu sva v vinoteki kupila tudi prvo vino, katerega se je nato na poti kar nekaj nabralo in padla je ideja o Toskanskem večeru, a to je že druga zgodba.
Raziskovanje "malega Jeruzalema" si oglejte v albumu PITIGLIANO.
Slabih 40 km dalje se nahaja BOLSENA z istoimenskim jezerom, kjer sva že nekako po najinem načrtu nameravala zaključiti dan. Torej ni bilo kaj razmišljati. Kamp je tu tik ob obali jezera, torej se je obetalo tudi kopanje. Kljub dolgi poti in nekaj utrujenosti pa najprej na ogled mesta.
V mestu so se zbrali tudi ljubitelji starodobnikov in Vesp, vendar jih smrček ni videl, saj je že užival svoj počitek v kampu. To, da sva v Bolseni videla kolesarja z odmaševalcem odtokov na obriti glavi nama itak ne bi verjeli, tudi midva nisva, pa sva skoraj umrla od smeha. "Take pač majo"
ŠESTI DAN: 20. julij 2014 nedelja
Najprej seveda zajtrk, nato pa kopanje v jezeru.
Od Bolsene do Rima je zgolj 120 km, a Rim je čisto druga zgodba in ogledala si ga bova drugič. Torej, obrnila sva proti severu. Stanje števca 31314 km. Kamp v Bolseni: 42,63599 – 11,98687, za PZA sva plačala 15 €, imajo pa topel tuš, elektriko, ni pa WC-ja, ki pa je na bližnjem parkirišču, kjer se tudi da parkirati in prespati. Nato po vožnja po čudovitih toskanskih gričih in proti Pienzi.
Potepanje po mestu ob jezeru si oglejte v albumu BOLSENA.
Na poti proti Pienzi, sva se vozila po čudoviti toskanski pokrajini, kjer kar ne moreš neprekinjeno voziti, saj toliko je mest, kjer se moraš ustaviti in fotografirati.
Najino potovanje se je naenkrat precej upočasnilo. Vseeno nama je uspelo napredovati proti Pienzi. Seveda pa bi to bilo preveč enostavno, zato sva se morala še kje ustaviti.
Čeprav sva tokrat toskanske griče zgolj ošinila in nisva iskala tistih za na razglednico je nekaj fotografij le uspelo.
Fotografije na poti do Pienze sva sestavila v albumu TOSKANSKI GRIČI.
Končno sva se prebila do mesta PIENZA, kjer sva prvič srečala družino iz Slovenije in spregovorili smo nekaj besed. Seveda so tudi oni, kakor midva, uživali v lepotah Toskane.
Mestno jedro Pienze je UNESCO zaščitil kot svetovno dediščino, ponaša pa se tudi s čudovitim panoramskim razgledom. V Pienzi sva kupila še dodatne zaloge vina in zadovoljna nad količino zakupljenega nadaljevala proti 13 km oddaljenemu mestu Montepulcianu.
Navdušena nad videnim sva se odpravila naprej, fotografije romantičnega mesta pa sva strnila v album PIENZA.
Renesančno mestece MONTEPULCIANO spada v občino Siena. Znano je kot eno izmed vodilnih proizvajalcev vina in mesa – divjega prašiča. Ponaša se tudi z muzejem mučenja, a to si bova ogledala drugje.
V okolici je opaziti vedno več vinogradov in Montepulciano je znano po tem, da od tu izvira znamenito vino Nobile. Zaradi svojega položaja, je "strateško" mesto za raziskovanje Toskane, saj je od tu kar nekaj očarljivih vasic, do katerih boste prišli, kot bi trenili. Seveda nazaj v Pienzo ali Montalcino.
Fotografije očarljivega mesta sva shranila pod album MONTEPULCIANO.
Potovanje po čudoviti Toskani se je nadaljevalo v smeri Siene, vmes pa seveda – toskanski griči in prikaz spravljanja sena nekoč in danes.
Kot zadnja točka najinih današnjih ogledov je bila načrtovana Siena. Tu sva tudi napolnila kartico na fotoaparatu a rezervna je bila na razpolago, tako da spomin v obliki fotografij ne bo trpel.
kot vidite je spletna stran urejena tako, da je v rubriki GALERIJA - NAJ SLIKE mogoče videti vsa večja oz. pomembnejša mesta, katere sva obiskala, saj v sam opis ni mogoče spraviti toliko slik kot v albume. Upava, da vam bo takšen način všeč, nama je.
SIENA, mesto s 55.000 prebivalci je eno izmed najlepših v Toskani. Stanje števca 31457 km.Znano je tudi po Palio – tradicionalni konsjki dirki, ki se odvija v juliju in avgustu na trgu Campo. Mesto naj bi ustanovil Senius, sin Rema, katerega je vzgojila volkulja, zato v mestu srečamo veliko tovrstnih kipov. Siena je bila v Toskani tudi najmočnejše mesto, saj so v bitki pri Montaperti, leta 1260 celo porazili Firence. 1348 je Sieno prizadela močna kuga, v kateri je umrlo tri četrtine prebivalcev in tako se je morala podrediti Firencam, veliki vojvodini Toskane.
Fotografije mesta z ogromno zgodovine si oglejte v albumu SIENA.
Po ogledu čudovite in glede na prejšnja mesta ogromne in bogate Siene sva le še poiskala pot proti San Gimignanu, v bližini katerega je kamp oz. PZA, kjer sva nameravala prespati. Kam se po italijansko imenuje: Area attrezzata Santa Chiara - San Gimignano - koordinate 43,45569 – 11,03461.
Ob prihodu je bil Smrček deležen pravega aplavza. Praznovali so nek rojstni dan. V kampu, kjer imajo tudi restavracijo sva si privoščila večerjo in sicer narezek divjega pujsa in njihovo vino.
Tako, kot v Saturniji, tudi tu njihov minibus brezplačno vozi vsako uro v San Gimignano, tako, da si s tem nisva delala skrbi. Vremenska napoved pa slaba pa nič zato. Utrujenost je naredila svoje.
SEDMI DAN: 21. julij 2014 ponedeljek
SAN GIMIGNANO je danes najbolj poznamo po svojih. 14 stolpov, od nekdaj 72 se jih je še obdržalo. Lahko si samo predstavljamo, kakšno je bilo mesto na višku moči, tam nekje v letu 1300, preden so ga uničili Firenčani, pa kuga, ko kateri se mesto nikoli več ni pobralo.
Dež nama jo je hotel nekoliko zakuhati, a hladen dan, z uro dežja nama je prav dobro del in uživala sva v mokrem sprehodu pod nekdaj mogočnimi stolpi. V dežju sva si ogledala trg Cisterna, stolp Chigi, stolp Grossa, si privoščila kapučino in se imela fino.
V San Gimignanu je nastalo veliko fotografij in spomin nanj bo lep, verjetno tako zelo, da se bo treba vrniti še najmanj enkrat, ko ne bo deževalo.
Vrnila sva se v kamp, plačala 22 € in nadaljevala pot proti Volterri. V kampu sva sicer ugledala avtodom iz LJ, a ga ob najini vrnitvi iz San Gimignana ni bilo več. stanje km števca pred odhodom v Volterro 31503.
Fotogalerijo deževnega San Gimignana, mesta stolpov, si lahko ogledate v albumu SAN GIMIGNANO.
Proti Volterri sva vozila v dežju, ki nama je bil prav všeč, a kazalo je, da bo tudi ta dež pregnan. Ob 11.30 uri sva prispela v Volterro, stanje števca 31529 km.
VOLTERRA je še eno mesto, ki ima muzej mučenja in tega sva si tokrat tudi ogledala. Kar ne moreš verjeti, kaj vse so si ljudje izmislili, da so lahko mučili sočloveka. Za parkirišče sva tu odštela 6 €, za ogled muzeja pa za oba 16 €, muzej pa je resnično zanimiv. Mesto še vedno kaže sledi etruščanske in seveda tudi rimske kulture, saj je ob samem vznožju mesta še vedno delno ohranjen teater, katerega so pričeli izkopavati v letu 1950. Mario Stacciolij je tu postavil znameniti rdeči kovinski krog, ki uokvirja naravo.
Zanimivosti mesta, kjer sva si končno ogledala enega izmed muzejev mučenja si oglejte v albumu VOLTERRA.
V 13. Stoletju so fevdni gospodje na vrhu griča pozidali manjši grad z obzidjem, ki je igral pomembno strateško točko na cesti Cassia. Grad MONTERIGGIONI je poseben zaradi tega, ker je skoraj v celoti uspel ostati takšen, kakršnega so ga sprva postavili. Tudi zaradi tega privablja arhitekte in zgodovinarje s celega sveta.
Simpatični grad sva kmalu zapustila in se vedno bolj približevala 50 km oddaljenim Firencam. Ja, vmes sva kar požirala deželico Chianti, ki je za razliko od južne Toskane, kjer v glavnem gojijo pšenico dejansko polna vinogradov.
Fotogalerijo gradu predstavljama v albumu MONTERIGGIONI.
FIRENCE. Pred Piazzale Michelangelo bi se moral nahajati avtokamp oz. PZA, vendar so le tega pred dnevi dokončno zaprli in ne obratuje več. To so nama sicer prijazno povedali in ponudili tudi karto oz. zemljevid, kje se nahaja nov kamp. Ja, super, no kljub vsemu na Piazzale Michelangelo se še vedno parkira zastonj in še vedno se od tu najlepše vidijo Firence. In Smrček je seveda našel prostor zase in to v prvi vrsti, stanje števca 31627 km.
Ker sva FIRENCE že videla sva se odločila, da opraviva preletni ogled znamenitosti, potem pa poiščeva tisti nov kamp. Najprej sva švrknila na stari most – Ponte Vecchio, potem sva pozdravila Davida, pa njegove katedrale in uživala, ko se je mesto pričelo romantično izgubljati v temi in potem so prižgali luči.
Zibelko renesanse sva kljub temu ujela v objektiv, za album FIRENCE.
OSMI DAN: 22. julij 2014 torek
Števec 31633 km. Kamp je nov, izredno čist in precej urejen. blizu je tudi avtobusna postaja. Naslov je: Via Generale dalla Chiesa, koordinate: 43,76496 – 11,31675. Imenuje se Elite club Vacanze.
Do doma je še cca 550 km, a Smrček je tega sedaj že vajen in nisva pričakovala težav, razen vremenskih, saj naj bi pri nas, v Sloveniji kar naprej deževalo.
Najprej sva švrknila proti Bolonji, Ferarra, pred Benetkami pa sva obrnila proti Trevisu in nato do Portogruara. Tu pa na sever proti Novi Gorici in nato križarjenje po Sloveniji do doma.
Ob 18.47 sva zapeljala v Slovenijo – stanje števca 32061 km. Ja in res, pri nas pa samo dež, dež in dež.
Domov sva jo prikurila ob 22.31 uri, stanje števca 32230 km. Doma so naju pričakali svojci in kljub pozni uri in utrujenosti je bilo zopet veselo. Izplen vina je bil na varnem in seveda je takoj padla ideja za "toskanski večer" z degustacijo vin in klobas, ki sva jih pripeljala s potovanja.
A to je zopet čisto druga zgodba.
ŠE NEKAJ POTOVALNE STATISTIKE
PREVOŽENIH: 2060 km
ŠTEVILO DNI: 8
CESTNINA: 0 € – Smrček uporablja magistralne oz. lokalne ceste
GORIVO: pri porabi 8-10 l/100 km 355,20 €
KAMPI in PZA: 140 €
PARKIRNINA: 22,50 € OGLEDI: 90 €