Tla so premazana z osnovno barvo in s tem še dodatno zaščitena. Po obdelavi so dejansko v precej dobrem stanju in tudi nameščanje tal ne bi smel biti problem. Seveda je pri tem potrebno paziti, da se ne pozabi na vse tiste podrobnosti, da pri nameščanju tal ne bo prihajalo do težav. Barva pa ja - oranžna, ampak kvalitetna.
Na vrsto so prišla ta "sitna" opravila. Cel kup delov je potrebno očistiti, razmastiti, očistiti rjo in spolirati. Seveda ni nič drugače s pokorvi koles. To pa niso navadni pokrovi koles, kot jih poznamo danes, temveč so iz nerjaveče pločevine in z logotipom tovarne IMV. In Vesna je morala biti precej pridna in potrpežljiva, da jim je povrnila nekdanji sijaj. Ji je pa to dobro uspelo.
Ponovno tla. Spoje med stenami in dnom sva pridno premazala z zaščto proti rjavenju. S tem so tudi spoji postali trpežnejši, predvsem pa bolj odporni na vodo, vlago ipd. Počasi se bova takole še kaj naučila.
Ista zgodba se je ponovila s pokrovi zavornih bobnov. Potrebno jih je bilo premazati, nato pa "žuliti", dokler ne bodo OK. Pri tem pridejo el. pripomočki še kako prav, saj si ne znam predstavljati, da bi tole počel na roke.
Eno za drugo, saj so samo štiri. Očistiti jih je potrebno tako od zunaj, kot od znotraj. Z zavornimi ventili, se bo pa mehanik kasneje ukvarjal - eni namreč puščajo. Tudi sicer je imel IMV kombi kar nekaj težav z zavorami, saj rešitev že od samega začetka ni bila optimalna, kar se kaže še sedaj, saj je potrebno zavore večkrat "uskladiti".
Rezultati so na koncu bili odlični. Nikjer več sledu preteklosti, pokrovi so celo dobili nazaj svoj sijaj. Za to je bilo treba vložiti kar precej ur poliranja in brušenja, a se je izplačalo. Ja, obstaja tudi peskanje ipd...a če nekaj lahko storiš sam in s tem privarčuješ kak evro za kasnejše izlete, tudi prav pride.
Kar ne gre z brušenjem, gre pa s sredstvom za odstranjevanje rje. Tekočina - nalašč za to, je precej agresivna in je z njo potrebno biti precej previden. Zato pa tudi so "pogruntali" rokavice, da deluje samo tam, jer je tudi namen. Seveda tega nisem počel jaz, saj se preveč bojim za svojo kožo...
Sprednji del, kakor tudi stranski del vozila je bil na koncu le obrušen in so stari grehi nekako izginili. Počasi bo karoserija pripravljena na kitanje. Smrček je bil sicer bolj vesel, a še vedno ne preveč zadovoljen s svojim videzom. Ja, očitno je nekoliko nervozen, ker ne ve točno, kaj ga čaka.
Patent za snemanje rezervnega kolesa. Zanimiv - praktičen ? no, to je pa že drugo vprašanje. V bistvu je enostaven in preprost, le v tem je problem, da je sedaj na vrsti podvozje in nekako se mi dozdeva, da se bo ponovila zgodba, ki se je dogajala pri saniranju tal v notranjosti. Podvozje in pločevina na spodnjem delu mora vsekakor biti temeljito sanirana in dobro zaščitena, saj bo sicer Smrček prepogosto obiskoval ličarja.
Takole pa izgleda brez rezervnega kolesa. Sploh ni takšne panike. Dno je v dobrem stanju, nekaj brušenja, nanos izolacije in barvanja, pa bo. Kdo bo to počel pa ne vem...no, vem. A drugače ne gre, podvozje je pač izredno pomemben del in če kje rja prične s svojo dejavnostjo, je to na tem mestu. Se bomo potrudili, mojstri bodo preverili, pa bo.
In medtem, ko sem se jaz mučil s podvozjem, je bila Vesna res pridna in je pričela polirati alu kljuke in obroče prednjih luči. Polirati aluminij je zanimiva izkušnja, bolj kot imaš črne roke, bolj se kljuke svetijo. Je pa rezultat lahko zelo dober, saj kljuke po čiščenju izgledajo kot nove.
Grundiranje pokrovov zavornih bobnov. Dela ni zmanjkalo. Seveda pa ni bilo težko in skupaj smo hitro napredovali. Vse bolj se je bližal čas, ko bo Smrček dobil novo preobleko in se bo pošteno pomladil. Da bi temu res bilo tako, pa je potrebno urediti vsak detalj.
Pa je šla. Ravno jo pohvališ, pa ti pusti vse skupaj in gre. No saj ni čisto res. Sva si pač privoščila malo pavze. Drugače ne gre. Najprej služba, nato Smrček, domov sva hodila pa le še spat. Ja, mudilo se je in Smrček je bil nestrpen. So pa dnevi, meseci res hitro leteli a hkrati tudi spoznanje, da bo potrebno postoriti še veliko malenkosti, preden bo Smrček zasijal v končni podobi.
Tudi podvozje je bilo deležno svoje pozornosti. Potem, ko je bilo vse skrbno očiščeno, je bilo potrebno podvozje pobarvati in zavarovati oz. izolirati. Kar s čopičem - je najbolj enostavno. Če je to čisto res ne vem, a fantje v delavnici so povedali, da se to tako dela. Seveda ni druge možnosti, da jih ubogaš, če v bistvu pojma nimaš.
In ko takole vse skupaj najprej očistiš, nato pripraviš in obarvaš z osnovno barvo, se vse ponovi še s črno. Nato pa samo še antikorozijski premaz in podvozje bo pripravljeno na Smrčkove podvige. Ja, sedaj je res bil že nestrpen, verjetno ga je motilo, da je bil takole na lesenih podstavkih in se ni upal premikati.