Prtljažnik je prišel na vrsto čisto na koncu. Resnici na ljubu bo to tudi zadnji del projekta. Sicer je medtem že pobarvan, vendar čaka pri mizarju, da dobi še lesene letvice, potem pa bo. Palice na prtljažniku so bile namreč v precej slabem stanju in kot takšen v bistvu niti ne bi bil uporaben, saj bi se lahko kje med vožnjo še zlomil pod težo prtljage. Sicer pa bi tako ali tako imel zgolj vizuelno vlogo na strehi. Vprašanje je, če ga bova sploh uporabila.
Platišča sva vmes odpeljala na peskanje in čakala, da bo mojster svoje delo opravil. Ko sva jih prevzela so dejansko izgledala skoraj kot nova. Pripravljena so za barvanje in verjetno bodo kar bele barve, kot so bila tudi pred obnovo. Kakšnih poškodb ali rje ni bilo tako, da z njimi ni pričakovati težav, bo pa seveda potrebno nabaviti nove pnevmatike, saj so te precej, stare, trde in v bistvu neuporabne.
Iz skoraj štiri metre dolgega prtljažnika sva uspela sestaviti takšnega, da bo primeren za kakšen manjši kos prtljage. Prtljažnik je bil v precej slabšem stanju, kot je sprva izgledalo in se, več kot to niti ni dalo narediti. Je pa v bistvu izpadlo čisto OK in če bo nameščen, bo pač zgolj na zadnjem delu vozila.
Takole sva si ga zamislila, ga sestavila, nato pa ponovno razstavila, zbrusila vsako palico posebej in ga pripravila na barvanje. Zanimivo je, koliko dela so si napravili s tem prtljažnikom, saj je neverjetno koliko vijakov je potrebno odviti oz. priviti, da lahko sploh kaj spremeniš, ga razstaviš, sestaviš. Verjetno je bil narejen na način, da je enkrat narejen in potem ga nikoli več ne spreminjaš...
Kot je že bilo omenjeno je smrček namesto vebasta imel samo pokrov od tega. Pod pokrovom pa se je skrivalo gnezdo el. kablov, s katerimi si brez vebasta res nimaš kaj pomagati. In ker ni bilo kaj drugega za početi, sva se lotila tudi tega in odstranila el. napeljavo, ki je res delala samo gnečo tam zadaj, v armaturni plošči. Prah pa, kot se vidi povsod, smo v fazi brušenja in tako pač je. Bo pred barvanjem vse lepo posesano, smo mu obljubili.
Deli odstranjeni z armaturne plošče. Da tam ne bo luknje, bomo vse skupaj kasneje zmontirali nazaj. Čisto enostavno, samo štirje vijaki in en gumb. Vse skupaj je končalo v vrečki z napisom "vebasto". Kljub temu, da vebasta ni v Smrčku sva se odločila da tole pustiva na armaturki, saj v bistvu prav paše na armaturko in bi bila brez tega prav prazna.
Na mestu, kjer je bil nekoč vebasto, je tako zazijala luknja. Edina možna rešitev je bila, odrezati kos pločevine in z njo zakrpati odprtino. Lahko bi rekli, da smo mu zašili rano. Je pa tako v notranjosti bilo več prostora in tudi pri nameščanju klopi ali morebitnega "pohištva" po meri, bi pokrov vebasta zgolj motil, sedaj pa je to sanirano in urejeno.
Dejan in Pero sta prižgala peč in prvič se bo nekaj tudi pobarvalo. Pričakovanja so bila velika, pa čeprav je šlo zgolj za platišča. Pa da ne bi kdo mislil, da je to kar tako. Platišča so v bistvu najbolj izpostavljen del vozila in vedno v gibanju, na mokrem, snegu, soli itd. Torej, mora biti delo dobro opravljeno in Pero bo to opravil kot je potrebno.
Platišča in pokrovi zavor so bili pripravljeni na barvanje. Samo prah je potrebno še spihati, pa se bomo lotili dela. Kot rečeno, je padla odločitev, da uporabimo belo barvo, kot je bilo pobarvano tudi v času, ko je bil Smrček še gasilec.
Medtem, ko so se platišča sušila, je bilo potrebno pripraviti še odbijače. Če smo prej opisovali, kako je bilo treba zadnje, zaradi posode za gorivo kar odrezati, jih je sedaj potrebno ponovno zvariti in Jože to dobro obvlada. Varjenju je sledilo brušenje in po nekaj urah, so bili tudi prtljažniki pripravljeni za barvanje.
Zopet se je našlo delo tudi zame. Najprej jih bo potrebno pobrusiti. Sedaj, ko jih je Jože zvaril pa tudi premazati z osnovno barvo in nato polakirati. Ja in Smrček ima tri odbijače. Enega spredaj in dva zadaj. Verjetno zato, da ti ni dolgčas, če jih moraš slučajno obnoviti. Ampak kljub temu je nasmeh na licu postajal vse širši.
Tole sta medtem v peči spekla Dejan in Pero. Kar dobro, oz. zelo dobro izgledajo. Ko se takole spominjaš kakšna so bila, ko smo jih sneli s Smrčka in kakšna so sedaj, potem veš, da smo na dobri poti, da bo obnova dala odličen rezultat. Čeprav stara 30 let, izgledajo kot nova in samo čakajo, da jih obujemo in gredo na vožnjo.
Pokrovi zavornih bobnov so se tudi lepo pobarvali. Ja, kolesa bodo videti kot nova in tudi sijala bodo tako. Pravi užitek je gledati prve dela vozila, ki so zasijali v novi preobleki. Kljub temu, pa bo tole potrebno še malo poskladiščiti, saj nas pred namestitvijo nazaj na Smrčka čaka še precej drugega dela.
Res lepo je tole platišče. Samo še pnevmatike zmontiramo in kolesa bodo videti res dobro. Zaenkrat bomo namestili kar stare pnevmatike, saj gre Smrček še na barvanje in resnici na ljubo, novih tudi še nisva nabavila. Sva pa seveda že dala povpraševanje kje bi se jih dalo nabaviti. In tu sva res imela kar srečo, saj sva jih naročila kar preko Petrola. Zaenkrat pnevmatike ni problem dobiti, upava lahko samo, da tako tudi ostane.
In smo jih obuli. Kolesa s pnevmatikami sedaj čakajo, da zapeljejo Smrčka v peč, kjer ga bodo mojstri pobarvali. Platišča smo pri vulkanizerju lepo scentrirali tako, da so v najslabšem primeru primerna tudi za vožnjo in če bo potrebno, bodo kakšno krajšo turo, tudi te pnevmatike še zmogle. Čisto drugače bo, ko Smrček ne bo več na "klocnih" ampak po dolgem času zopet na svojih kolesih.